Ljubljana se je leta 2014 kot prva evropska prestolnica zavezala cilju zero waste - mesto brez odpadkov. Odločitev takrat ni bila samoumevna, saj je šlo za zavezo, ki je zahtevala spremembo celotnega sistema ravnanja z odpadki, ne le nekaj novih zabojnikov.

Od 63 do 68 odstotkov

Rezultati so sledili razmeroma hitro. Leta 2014 je Ljubljana dosegla najvišji delež ločeno zbranih odpadkov med evropskimi prestolnicami s 63 odstotki, kasnejša poročila pa navajajo 68 odstotkov. Po podatkih mreže Zero Waste Europe je Ljubljana prestolnica z največjim deležem recikliranih odpadkov. Leta 2016 je mesto nosilo naziv Zelena prestolnica Evrope.

Sežigalnica, ki je niso zgradili

Manj opazna, a odločilna je bila odločitev, da mesto opusti zamisel o objektu za termično izrabo odpadkov. Sežigalnica namreč ustvari nasproten pritisk kot zero waste: ko je enkrat zgrajena, potrebuje stalen dotok odpadkov, da se izplača. Mesto, ki uspešno zmanjšuje količino odpadkov, tako naenkrat dela proti lastni infrastrukturi. Ljubljana se je odločila za nasprotno smer - vlagati v ločevanje in predelavo namesto v sežig.

Viri

Mreža Zero Waste Europe - Mestna občina Ljubljana
Ljubljana med vodilnimi mesti na področju zero waste